V petek, 12. junija, smo v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani obhajali praznik Srca Jezusovega. Slovesno bogoslužje je s somaševanjem drugih duhovnikov vodil celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž.
Praznovanje se je začelo z molitveno uro, ki so ji sledile pete litanije Srca Jezusovega, nato pa slovesna sveta maša. Pri bogoslužju je prepeval Mešani pevski zbor Študentskega doma Vincencij pod vodstvom Antonia Vogrinca.
V pridigi je škof med drugim izpostavil okrožnico papeža Frančiška Dilexit nos (Vzljubil nas je), v kateri papež poudarja osrednji pomen Srca Jezusovega za krščansko duhovnost. Po škofovih besedah prav v presvetem Srcu Jezusovem odkrivamo središče in temelj krščanskega življenja.
V nadaljevanju je pojasnil, da srce v Svetem pismu pomeni veliko več kot zgolj organ, pa tudi veliko več kot zgolj čustvo ali občutek. »Pomeni res človeka v vsej svoji celoti, to, kar v resnici človek je. Pomeni njegov najbolj notranji in resnični prostor, tisto kamrico, v katerem se dogajajo boji in prošnje, želje in hrepenenja, pa tudi prostor, v katerem se človek srečuje s svojo krhkostjo, svojo nemočjo, svojo šibkostjo po eni strani in z Božjo resničnostjo, ki se razodeva v njegovem življenju po drugi strani. Ker je to tisti skriti kraj moje resničnosti, je prav zaradi tega srce tudi prostor, kjer se lahko srečam najbolj resnično z Božjim srcem, z Bogom, ki prebiva, ki že prebiva v meni po Svetem Duhu, kakor smo slišali v berilu apostola Janeza. Zato se v ta kraj vedno znova vračamo. Še na poseben način pa nas v ta središčni kraj mojega življenja vrača vsaka iskrena molitev, vsako iskreno obhajanje zakramentov, še posebej evharistije in zakramenta svete sprave,« je poudaril škof Matjaž.
