Premišljevalna molitev po sv. Vincenciju Pavelskem
Uvod
Pri razlagi svoje metode premišljevanja je Vincencij prvi korak opisal takole: »Najpomembnejše je, da se trdno postavimo v Božjo navzočnost, saj je od tega odvisno sámo bistvo premišljevanja. Ko to storimo, se vse ostalo postavi na svoje mesto.«
Da bi premišljevalna molitev rodila sadove, je potrebna določena stopnja tišine, da bi slišali Božji glas. V zvezi s tem se je Vincencij skliceval na besede iz Kristusovega evangelija. V molku in tišini pobožna duša napreduje in se uči skritih stvari iz Svetega pisma. Vztrajal je, kako pomembno je, da se zvečer ob koncu dneva umirimo.
Postavimo se v Božjo navzočnost
Vincencij si je svojo metodo premišljevalne molitve izposodil pri sv. Frančišku Saleškem, ki je dejal, da se lahko v Božjo navzočnost postavimo na štiri načine:
1) s kontemplacijo ob Najsvetejšem zakramentu,
2) z mislijo o veselju, ko vidimo, kako se Bogu klanjajo v nebesih,
3) s prepričanjem, da je Bog povsod, in
4) s spoznanjem, da je Bog navzoč v tistih, ki se pustijo očarati njegovi ljubezni.
Prosimo za milost, da bi dobro molili
Prosimo za Božjo pomoč, da bi se odprli delovanju Svetega Duha, »našega notranjega učitelja«. Vincencij sam je uporabljal naslednjo molitev: »Odrešenik, ti veš, kaj ti hoče povedati moje srce. Obrača se k tebi, viru usmiljenja. Ti vidiš njegove želje. Usmerjene so samo k tebi. Težijo le k tebi. Želijo si samo tebe.« Tudi sami radi pogosto ponavljajmo: »Nauči nas moliti!«
Vera nam zagotavlja, da molimo v občestvu svetnikov. V tem kontekstu nam je Vincencij svetoval, naj se sklicujemo na priprošnjo Božje Matere, našega krstnega zavetnika ali angela varuha.
Izbira teme
Posebno pozornost je potrebno nameniti Kristusovi človeškosti, to je njegovemu življenju, poslanstvu in nauku, ter se pustiti presenetiti in navdihniti Jezusovim besedam in zgledu. Vincencij je še posebej rad premišljeval evangeljske odlomke, ki jih Cerkev predlaga za liturgična praznovanja.
Duša molitve
Premišljujmo o izbrani temi (skrivnost, krepost, evangeljska misel) in poskušajmo odkriti njen najgloblji pomen. Vincencij se je zavedal tveganja, da bi premišljevalna molitev postala intelektualna vaja. Metoda, ki jo je predlagal, usklajuje razum, čustva in voljo. Svoje sledilce spodbuja, naj s tremi koraki njegove »male metode« vstopijo v čustveni dialog z Gospodom in odprejo svoje srce za vse, kar od nas zahteva Božja beseda.
1. korak: Kaj?
Kaj ta skrivnost v Jezusovem življenju pomeni zame? K čemu me ta krepost, ta dogodek ali ta evangeljska misel spodbuja? Katera vrlina ali slabost je omenjena in bi se je moral izogibati?
2. korak: Zakaj?
Kateri so razlogi, ki me spodbujajo, da živim to skrivnost, da uresničujem to evangeljsko misel, da si pridobim to krepost ali se izogibam tej razvadi? Prepričajte se o vrednosti obravnavane zadeve.
3. korak: Kako?
Sprejeti odločitev: Kako naj uresničim to, o čemer sem razmišljal v molitvi? Kako bi lahko glede na svoje poslanstvo in skupnost bolj vstopil v skrivnost, o kateri sem premišljeval, ali rasel v kreposti, ali se izognil kakšni napaki, ali prakticiral evangeljski izrek?
Lahko se tudi odločim, da bom svoj čas vložil v projekte, ki zadovoljujejo potrebe ljudi, ki jim služim, ali v sodelovanje z njimi pri spreminjanju krivičnih družbenih struktur. V tem tretjem koraku je morda koristno izpostaviti tudi besedo ali stavek, ki se ga lahko spomnim čez dan in me motivira, da živim svojo odločitev.
Sklep: Zahvalimo se Bogu za ta čas molitve
Vincencij nas pouči: »Na koncu se zahvalimo Bogu za razsvetljenje in milosti, ki nam jih je podelil med premišljevanjem, in za odločitve, ki nam jih je dal s svojim navdihom. Prosimo ga tudi za pomoč, da bomo lahko čim prej vse uresničili.«
Pregled naših sklepov – Izpraševanje vesti
- Naše vincencijansko izročilo predvideva dve obliki spraševanja: posebno izpraševanje, ki se običajno opravi okoli poldneva, in splošno izpraševanje, ki se opravi ob koncu dneva.
- Pri posebnem izpraševanju razmišljamo o jutranjem sklepu, storjenem za današnji dan in o tem, kako smo ga uresničili.
- Pri splošnem izpraševanju, ki ga opravimo zvečer pred spanjem, premišljujemo o preteklem dnevu, se zahvaljujemo Bogu za prejete darove in prosimo odpuščanja za napake.
